Marlyee Copeland, 28

V času odraščanju sem imela zaradi svojega videza zelo nizko samopodobo. Čeprav bi moja mama rekla, kako lepo mi je bilo, bi drugi povedali drugačno zgodbo. Sem mešane krvi (moja mama je britanka in oče pa jamajčan), odraščala sem na obrobju mesta, kjer je so bivali večinoma belopolti ljudje. V vrtcu nisem imela iste barve kože kot punčke, s katerimi sem se igrala, v osnovni šoli nisem imela enake strukture las kot dekleta, o katerih sem brala v knjigah in v srednji šoli dekleta nisem izgledala tako kot ostala dekleta.

"Ko sem bila mlajša, sem porabila veliko časa, da bi dosegla nedosegljive lepotne standarde. Ravnala sem si svoje lase, si pulila obrvi in se ličila. Spomnim se, kako jezna je bila moja mama, ko sem si prvič poravnala lase. Povedala mi je, da sem vsak dan lepa takšna kot sem in to mi je dalo toliko samozavesti, da sem danes to kar sem." - Marylee, 28
@Dove

Ves čas sem skušala spremeniti svoj izgled. Eden od mojih prijateljev mi je nekoč rekel: "Morala bi se bolj potruditi in nositi več ličil, potem bi bila fantom bolj všeč." Leta in leta sem si ravnala lase ter urejala obrvi, z željo, da bi bila skladna z nedosegljivim idealom lepote.

Prelomno obdobje je bilo, ko sem začela delati v klubu za mlade. Tam sem opazila, da imajo tudi druga dekleta negotovosti glede svojega izgleda, medtem ko so se meni vsa zdela lepa od znotraj in zunaj. To delo mi je na novo pomagalo opredeliti, kaj je resnična lepota in se zavedati, kaj je resnično pomembno. Nisem tukaj, da bi ustrezala drugim.

Kot ženske bomo vedno želele ustrezati nerealnim lepotnim trendom, ki jih nekdo določi. Verjamem, da moramo same biti drugačne in kljubovati temu, kar je nekdo določil za nas ter spremeniti in na novo opredeliti, kaj pomeni resnična lepota.